FORUM DRAMLJE // KS DRAMLJE // OŠ DRAMLJE // OBČINA ŠENTJUR // KOZJANSKO.INFO
Datum objave: 1. 04. 2010
Velika noč se šteje za najpomembnejši vsakoletni praznik krščanske vere. Opominja na dogodek Jezusovega križanja in njegovega vstajenja od mrtvih 3 dni po tem. Zapisi pravijo, da naj bi se vstajenje dogajalo nekje med leti 26 in 36 našega štetja. Ravno zaradi takšne dolge zgodovinske dobe, ki jo velika noč nosi za seboj, pa so, predvsem v mlajši zgodovini, ta praznik začeli dopolnjevati dodatni simboli. Tako poleg rdečih pirhov, hrena in drugih simbolnih jedi danes v času praznika naletimo še na marsikatere druge barve in s tem praznikom sprva nelogično povezane simbole.

 
NEENOTNOST DATUMA PRAZNOVANJA
Sprva naj bi šlo le za velikonočni festival, ki naj bi bil poganskega izvora, njegov namen pa je bil izrekanje dobrodošlice pomladi. Veliko noč, kot jo poznamo danes, pa naj bi po nakaterih virih kristjani začeli praznovati šele okrog leta 200 našega štetja. Spada med redke, tako imenovane premične praznike, saj praznovanje nima stalnega datuma ne v Gregorijanskem, ne v Julijanskem koledarju (ki oba sledita kroženju sonca in izmenjavanju letnih časov). Datum praznovanja velike noči se določa po luninem koledarju, ki je še najbolj podoben Hebrejskemu koledarju, ki ga imajo Židje. Sprva so jo vse cerkve praznovale na isti dan, ob nastanku Gregorijanskega koledarja in Julijanskega koledarja pa je prišlo do razcepa v datumu praznovanja. Leta 1582 je Katoliška cerkev sprejela Gregorijanski koledar, medtem ko je vzhodna in orientalska Otrodoksna cerkev sklenila še naprej uporabljati Julijanski koledar. Tako še danes prihaja do nekajdnevnega ali celo nekajtedenskega zamika v praznovanju velike noči v teh dveh cerkvah.


Zemljevid prikazuje razporeditev ortodoksnih kristjanov (vijolično) in ostalih kristjanov po svetu.
 
RAZNOLIKI NAČINI PRAZNOVANJA PO SVETU
Kot velja že za kar nekaj verskih praznikov, se je tudi velika noč že precej skomercializirala. K praznovanju smo dodali velikonočne otroške igre z jajci in kostume (predvsem v tujini). Precejšen razcvet je doživelo tudi krašenje pirhov na sto in en način. Precejšnja teža je na kupovanju velikonočnih voščil in razglednic, čokoladnih jajčk in zajcev ter drugih sladkarij. Zanimivo pa je, da se običaji praznovanja razlikujejo med posameznimi državami. Tako na primer v Veliki Britaniji pobarvana jajca skrijejo po kotičkih na vrtu in v hiši, otrokom pa starši sporočijo, da jih je obiskal velikonočni zajec in prinesel dobrote, ki jih morajo nato poiskati. Na Škotskem se zabavajo s kotalenjem pirhov navzdol po hribu. V ZDA otroci tekmujejo, kdo bo prej razbil jajce z metanjem kovanca. Na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji imajo navado nekajdnevnega prenehanja bitja zvonov. Pravijo, da zvonovi v tem času odletijo v Rim k svojim prednikom in se vrnejo na velikonočno jutro, seboj pa prinesejo pirhe in čokolado. V severni Nemčiji na Veliko noč zakurijo kres.
 

        

Velikonočni razglednici iz leta 1907 in 1910.

 
OD KOD VELIKONOČNI ZAJEC?
Že na mnogih starih voščilnicah lahko opazimo podobo zajca. Ta je pogosto narisan s precej človeškimi podobami in celo v oblekah. Legenda pravi, da velikonočni zajec na predvečer velike noči otrokom prinese pirhov, čokolade in sladkarij (tu lahko vidimo precejšnjo podobnost z Božičkom). Nekateri viri pravijo, da podoba velikonočnega zajca izvira iz severozahodne Nemčije, kjer je bil leta 1600 prvič upodobljen v nekem mediju. Šele okrog leta 1800 so pričeli z izdelovanjem čokoladnih zajcev za namen tega praznika. Zajec, tako kot jajca, simbolizira plodnost, saj zajkle povržejo veliko mladičev naenkrat.
 
Zanimivo pa je, da drugi viri zopet navajajo drugačen in še veliko starejši izvor velikonočnega zajca. Le-ta naj bi segal še nazaj v pogansko praznovanje velikonočnega festivala, namreč ena od boginj je imela zajca za svoj zemeljski simbol.
 
BARVANJE JAJC KOT CVETENJE POMLADI
In nenazadnje velja omeniti tudi pirhe, saj so vendar glavni simbol velike noči. Natančen izvor barvanja jajc še danes ni poznan. Predvideva se, da je barvanje predstavljalo cvetenje dreves in rož v naravi ob tem spomladanskem času. Simbolika jajca že od nekdaj predstavlja ponovno rojstvo, kar se uporabili tudi kristjani v prenešenem pomenu za vstajenje Jezusa. Originalno so pirhi rdeče barve, ker upodabljajo Jezusovo kri. Danes pa izdelujemo predvsem bolj pisane pirhe, z najrazličnejšimi vzorci, ki so značilni za vsako državo posebej. Največ tehnik krašenja pirhov pa poznamo prav Slovani. V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, rumenke, remenice, remenke, praskanke,... Predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti in varnosti.
 
Praznik velike noči tako ni le slučajno prav v tem letnem času. Skozi stoletja in tisočletja so ga ljudje praznovali na različne načine in če pogledamo še širše, izven meja krščanstva, lahko povzamemo in trdimo, da v tradicijah mnogih narodov najdemo enako osnovno misel praznovanja ne glede na versko pripadnost.
 
Lepe velikonočne praznike želim,
 
 
 
Maša
 

Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 13:30 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti | Komentarji(0)

Dodaj komentar
Komentarji:

Delovanje omogoča Drugi svet, spletne tehnologije