Datum objave: 5. 03. 2010
Žal pomlad ne prinaša le dobrih stvari. Z dvigom zunanje temperature se poveča pogostnost spomladanskih prehladov, prav kmalu se bodo pojavile tudi alergije na cvetni prah, vračajo pa se tudi klopi. Zato namenimo nekaj besed zaščiti pred njimi - da ohranimo svoje zdravje in zdravje domačih živali.
Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Klopi mirujejo pri temperaturi pod 5°C, tako so pri nas aktivni od pomladi do konca jeseni. Navadni klop je v Evropi najbolj razširjen, zanimivo pa je, da ga nad 1600 m nadmorske višine ne najdemo več. Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah - visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev. Na svetu najdemo okoli 860 različnih vrst klopov, za vse pa je značilno, da zajedajo zunanje površine vretenčarjev (ptiči, plazilci, sesalci). Obstajajo prav na vseh celinah, razen na Antarktiki. Večina vrst klopov je ozko specializirana na zajedanje na eni vrsti gostitelja, okoli 10% vrst pa je manj izbirčnih.
PRENAŠALCI BOLEZNI
Klopi prenašajo različne viruse, bakterije in gliste. Ob piku klopa se le-ti prenesejo v kri. Med najpogostejšimi boleznimi, ki jih dobimo preko klopov, sta klopni meningitis in lymska borelioza. Slednja prizadene več notranjih organov in zanjo še ni cepiva. Proti klopnemu meningitisu, ki se kaže v vnetju možganskih ovojnic, pa se lahko cepimo. Po negativnem vplivu na človekovo zdravje, klope prekašajo le še komarji. Nevarnost predstavlja tudi sama klopova slina, v kateri so nekateri strupi, ki lahko povzročijo klopno paralizo ali pa izzovejo alergijo.
Klopi prenašajo različne viruse, bakterije in gliste. Ob piku klopa se le-ti prenesejo v kri. Med najpogostejšimi boleznimi, ki jih dobimo preko klopov, sta klopni meningitis in lymska borelioza. Slednja prizadene več notranjih organov in zanjo še ni cepiva. Proti klopnemu meningitisu, ki se kaže v vnetju možganskih ovojnic, pa se lahko cepimo. Po negativnem vplivu na človekovo zdravje, klope prekašajo le še komarji. Nevarnost predstavlja tudi sama klopova slina, v kateri so nekateri strupi, ki lahko povzročijo klopno paralizo ali pa izzovejo alergijo.
KAKO SE ZAŠČITIMO?
Proti klopnem meningitisu se lahko cepimo. Pomembno je, da dobimo 2 odmerka cepiva, imunost pa potem obnavljamo na vsakih 5 let. Cepijo se lahko tudi otroci, starejši od 3 let.
Najbolje pa je, da se zaščitimo že preventivno, preden pridemo v stik z okoljem, ki je klopom primeren za življenje. Tako se pred odhodom v gozd ali višje trave ustrezno oblečemo, kar pomeni, da pokrijemo čim večji del telesa (dolge hlače, dolgi rokavi, kapa, škornji). Odkrite dele telesa pa zaščitimo z repelenti, ki so na voljo v lekarnah in drogerijah. Ko se vrnemo domov, vedno dobro pregledamo telo za morebitnimi klopi.
KAJ PA ŽIVALI?
Tudi za pse in mačke in druge domače živali so klopi neprijetni in moteči. Za okužbo z eno ali več izmed prenosljivih bolezni je dovolj že en sam okužen klop. Velika količina prisesanih klopov naenkrat pa lahko pri živali povzroči pomanjkanje rdečih krvničk. Poznamo več vrst insekticidnih sredstev za preventivo klopnih ugrizov in pritrjevanja. Nahajajo se v obliki kožnega poliva (ampule) ali ovratnice. Večinoma so začitna sredstva kombinirana in delujejo na več vrst insektov hkrati. Tako delujejo hkrati na bolhe in klope ali na bolhe, klope, komarje in peščene muhe. Pozorni pa morate biti na starost vaše živali, saj je mogoče kožne polive zaradi varnostnih omejitev uporabljati za mladičke šele od 7. oziroma 12. tedna starosti dalje, odvisno od tega za katero sredstvo se odločite.
Pri odstranjevanju klopov je pomembno, da mesta pika ne mažete z alkoholom, oljem ali drugimi topili, saj s tem le povečate možnost prenosa bolezni. Najbolje, da klope odstranjujete s pomočjo pincete za odstranjevanje klopov ali ga primete z roko in zavrtite v nasprotni smeri urinega kazalca. Mesto ugriza nato razkužite, klopa pa odvrzite v straniščno školjko. Klopi, ki jih vržemo v naravo ali smeti, preživijo in spet postanejo aktivni, ko se izprazni njihova zaloga hrane. Kadar klopa stiskate, da bi ga uničili, za to uporabite kos papirja. Če se zadek klopa razlije, mesto stika razkužite, saj obstaja možnost okužbe skozi kožo. Ugriz klopa je lahko boleč in povzroča alergijske reakcije, največkrat pa ostane po odstranitvi klopa na mestu pritrditve bulica. Ta ni nevarna in počasi izgine, pri nekaterih živalih ostane tudi do nekaj tednov.
Maša Crček
univ. dipl. biotehnologinja
Proti klopnem meningitisu se lahko cepimo. Pomembno je, da dobimo 2 odmerka cepiva, imunost pa potem obnavljamo na vsakih 5 let. Cepijo se lahko tudi otroci, starejši od 3 let.
Najbolje pa je, da se zaščitimo že preventivno, preden pridemo v stik z okoljem, ki je klopom primeren za življenje. Tako se pred odhodom v gozd ali višje trave ustrezno oblečemo, kar pomeni, da pokrijemo čim večji del telesa (dolge hlače, dolgi rokavi, kapa, škornji). Odkrite dele telesa pa zaščitimo z repelenti, ki so na voljo v lekarnah in drogerijah. Ko se vrnemo domov, vedno dobro pregledamo telo za morebitnimi klopi.
KAJ PA ŽIVALI?
Tudi za pse in mačke in druge domače živali so klopi neprijetni in moteči. Za okužbo z eno ali več izmed prenosljivih bolezni je dovolj že en sam okužen klop. Velika količina prisesanih klopov naenkrat pa lahko pri živali povzroči pomanjkanje rdečih krvničk. Poznamo več vrst insekticidnih sredstev za preventivo klopnih ugrizov in pritrjevanja. Nahajajo se v obliki kožnega poliva (ampule) ali ovratnice. Večinoma so začitna sredstva kombinirana in delujejo na več vrst insektov hkrati. Tako delujejo hkrati na bolhe in klope ali na bolhe, klope, komarje in peščene muhe. Pozorni pa morate biti na starost vaše živali, saj je mogoče kožne polive zaradi varnostnih omejitev uporabljati za mladičke šele od 7. oziroma 12. tedna starosti dalje, odvisno od tega za katero sredstvo se odločite.
Pri odstranjevanju klopov je pomembno, da mesta pika ne mažete z alkoholom, oljem ali drugimi topili, saj s tem le povečate možnost prenosa bolezni. Najbolje, da klope odstranjujete s pomočjo pincete za odstranjevanje klopov ali ga primete z roko in zavrtite v nasprotni smeri urinega kazalca. Mesto ugriza nato razkužite, klopa pa odvrzite v straniščno školjko. Klopi, ki jih vržemo v naravo ali smeti, preživijo in spet postanejo aktivni, ko se izprazni njihova zaloga hrane. Kadar klopa stiskate, da bi ga uničili, za to uporabite kos papirja. Če se zadek klopa razlije, mesto stika razkužite, saj obstaja možnost okužbe skozi kožo. Ugriz klopa je lahko boleč in povzroča alergijske reakcije, največkrat pa ostane po odstranitvi klopa na mestu pritrditve bulica. Ta ni nevarna in počasi izgine, pri nekaterih živalih ostane tudi do nekaj tednov.
Maša Crček
univ. dipl. biotehnologinja
Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 10:39 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |Komentarji(0)
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |
Dodaj komentar
Komentarji: