Datum objave: 8. 03. 2010
Zavod za gozdove Slovenije - območna enota Šentjur, organizira tridnevni tečaj za varno delo z motorno žago, ki bo potekal od 17. do 19. marca, v Dobju pri Planini.
Podrobneje o tečaju v VABILU.
Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 17:55 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |Komentarji(1)
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |
Datum objave: 6. 03. 2010
"Naše planinsko društvo je takšna čudovita družba, ki nas uči in vedno znova odpelje in zapelje v čudoviti svet narave, čudoviti svet naših domačih gora do tistih daljnih tujih vršacev," je bilo slišati na zboru članov Planinskega društva (PD) Dramlje, ki letos beleži točno trideset let delovanja. To je trideset let trdega, a uspešnega dela generacij, s katerimi so spoznavali lepote planinskega raja, ki so jih zavezale k nadaljevanju začetega, predvsem pa k prenosu tega plemenitega, planinskega tovarištva na mlade. V februarju so, v okvira zbora članov, z prijetno prireditvijo obeležili 30 let delovanja društva.
OBSTOJ DRUŠTVA JE ODVISEN OD POSAMEZNIKOV
Predsednik PD Dramlje Zdravko Golež je na zboru članov med drugim dejal: "Obstoj in razvoj društva je od prvih začetkov pa do danes odvisen predvsem od množice posameznikov, ki so s svojo zagnanostjo gonilna sila. Prav tem gre zahvala, da naše društvo nikoli ni obtičalo na mrtvi točki, ampak neprestano dejavno živi z jasnim pogledom v prihodnost. Uradno se je planinstvo v Dramljah začelo pred 30. leti, ko sta Ivan in Jože Čede zbrala ob sebi planinsko navdušene Drameljčane, s katerimi sta ustanovila društvo."
VSESTRANSKE AKTIVNOSTI
Rdeča nit društvenih programov je vzgojno delovanje v sožitju z naravo, organizacija planinskih izletov in druženje na Uršuli, dobra organizacija pohodov po drameljski planinski poti, letos je bil 29. po vrsti in postaja vseslovenski pohod ki se ga udeleži okoli 1000 pohodnikov. Sodelujejo tudi z Planinsko zvezo Slovenije, SMDO (Savinjski meddruštveni odbor), z društvi v kraju in z sosednjimi planinskimi, kamor jih vodijo markirane planinske poti. Veliko skrbi namenjajo planinski postojanki, ki je cerkvena last in je spomeniško zaščiten objekt. Od leta 2000 imajo zanj najemno pogodbo za 50 let. Prva leta najem so bili gradbinci. Objekt so obnovili, tako da so ohranili etnološko vsebino, dodali pa uporabno vrednost za potrebe društva in lastnikov.
ZDRAVKO GOLEŽ OSTAJA PREDSEDNIK
Dobro sodelujejo tudi z vrtcem in OŠ Dramlje. Želijo, da mladinski odsek v društvu živi v polni meri, saj so mladi željni znanja, radi se družijo, ter hodijo - v društvu jim vse to nudijo v okviru programa Cici planinec. Na občnem zboru, so sprejeli tudi odločitev, da predsednik društva še naprej ostaja Zdravko Golež.
Foto galerija ZBOR ČLANOV 2010
Anita D. Špes (tednik Šentjurčan)
Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 16:05 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |Komentarji(0)
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |
Datum objave: 5. 03. 2010
Žal pomlad ne prinaša le dobrih stvari. Z dvigom zunanje temperature se poveča pogostnost spomladanskih prehladov, prav kmalu se bodo pojavile tudi alergije na cvetni prah, vračajo pa se tudi klopi. Zato namenimo nekaj besed zaščiti pred njimi - da ohranimo svoje zdravje in zdravje domačih živali.
Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Klopi mirujejo pri temperaturi pod 5°C, tako so pri nas aktivni od pomladi do konca jeseni. Navadni klop je v Evropi najbolj razširjen, zanimivo pa je, da ga nad 1600 m nadmorske višine ne najdemo več. Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah - visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev. Na svetu najdemo okoli 860 različnih vrst klopov, za vse pa je značilno, da zajedajo zunanje površine vretenčarjev (ptiči, plazilci, sesalci). Obstajajo prav na vseh celinah, razen na Antarktiki. Večina vrst klopov je ozko specializirana na zajedanje na eni vrsti gostitelja, okoli 10% vrst pa je manj izbirčnih.
PRENAŠALCI BOLEZNI
Klopi prenašajo različne viruse, bakterije in gliste. Ob piku klopa se le-ti prenesejo v kri. Med najpogostejšimi boleznimi, ki jih dobimo preko klopov, sta klopni meningitis in lymska borelioza. Slednja prizadene več notranjih organov in zanjo še ni cepiva. Proti klopnemu meningitisu, ki se kaže v vnetju možganskih ovojnic, pa se lahko cepimo. Po negativnem vplivu na človekovo zdravje, klope prekašajo le še komarji. Nevarnost predstavlja tudi sama klopova slina, v kateri so nekateri strupi, ki lahko povzročijo klopno paralizo ali pa izzovejo alergijo.
Klopi prenašajo različne viruse, bakterije in gliste. Ob piku klopa se le-ti prenesejo v kri. Med najpogostejšimi boleznimi, ki jih dobimo preko klopov, sta klopni meningitis in lymska borelioza. Slednja prizadene več notranjih organov in zanjo še ni cepiva. Proti klopnemu meningitisu, ki se kaže v vnetju možganskih ovojnic, pa se lahko cepimo. Po negativnem vplivu na človekovo zdravje, klope prekašajo le še komarji. Nevarnost predstavlja tudi sama klopova slina, v kateri so nekateri strupi, ki lahko povzročijo klopno paralizo ali pa izzovejo alergijo.
KAKO SE ZAŠČITIMO?
Proti klopnem meningitisu se lahko cepimo. Pomembno je, da dobimo 2 odmerka cepiva, imunost pa potem obnavljamo na vsakih 5 let. Cepijo se lahko tudi otroci, starejši od 3 let.
Najbolje pa je, da se zaščitimo že preventivno, preden pridemo v stik z okoljem, ki je klopom primeren za življenje. Tako se pred odhodom v gozd ali višje trave ustrezno oblečemo, kar pomeni, da pokrijemo čim večji del telesa (dolge hlače, dolgi rokavi, kapa, škornji). Odkrite dele telesa pa zaščitimo z repelenti, ki so na voljo v lekarnah in drogerijah. Ko se vrnemo domov, vedno dobro pregledamo telo za morebitnimi klopi.
KAJ PA ŽIVALI?
Tudi za pse in mačke in druge domače živali so klopi neprijetni in moteči. Za okužbo z eno ali več izmed prenosljivih bolezni je dovolj že en sam okužen klop. Velika količina prisesanih klopov naenkrat pa lahko pri živali povzroči pomanjkanje rdečih krvničk. Poznamo več vrst insekticidnih sredstev za preventivo klopnih ugrizov in pritrjevanja. Nahajajo se v obliki kožnega poliva (ampule) ali ovratnice. Večinoma so začitna sredstva kombinirana in delujejo na več vrst insektov hkrati. Tako delujejo hkrati na bolhe in klope ali na bolhe, klope, komarje in peščene muhe. Pozorni pa morate biti na starost vaše živali, saj je mogoče kožne polive zaradi varnostnih omejitev uporabljati za mladičke šele od 7. oziroma 12. tedna starosti dalje, odvisno od tega za katero sredstvo se odločite.
Pri odstranjevanju klopov je pomembno, da mesta pika ne mažete z alkoholom, oljem ali drugimi topili, saj s tem le povečate možnost prenosa bolezni. Najbolje, da klope odstranjujete s pomočjo pincete za odstranjevanje klopov ali ga primete z roko in zavrtite v nasprotni smeri urinega kazalca. Mesto ugriza nato razkužite, klopa pa odvrzite v straniščno školjko. Klopi, ki jih vržemo v naravo ali smeti, preživijo in spet postanejo aktivni, ko se izprazni njihova zaloga hrane. Kadar klopa stiskate, da bi ga uničili, za to uporabite kos papirja. Če se zadek klopa razlije, mesto stika razkužite, saj obstaja možnost okužbe skozi kožo. Ugriz klopa je lahko boleč in povzroča alergijske reakcije, največkrat pa ostane po odstranitvi klopa na mestu pritrditve bulica. Ta ni nevarna in počasi izgine, pri nekaterih živalih ostane tudi do nekaj tednov.
Maša Crček
univ. dipl. biotehnologinja
Proti klopnem meningitisu se lahko cepimo. Pomembno je, da dobimo 2 odmerka cepiva, imunost pa potem obnavljamo na vsakih 5 let. Cepijo se lahko tudi otroci, starejši od 3 let.
Najbolje pa je, da se zaščitimo že preventivno, preden pridemo v stik z okoljem, ki je klopom primeren za življenje. Tako se pred odhodom v gozd ali višje trave ustrezno oblečemo, kar pomeni, da pokrijemo čim večji del telesa (dolge hlače, dolgi rokavi, kapa, škornji). Odkrite dele telesa pa zaščitimo z repelenti, ki so na voljo v lekarnah in drogerijah. Ko se vrnemo domov, vedno dobro pregledamo telo za morebitnimi klopi.
KAJ PA ŽIVALI?
Tudi za pse in mačke in druge domače živali so klopi neprijetni in moteči. Za okužbo z eno ali več izmed prenosljivih bolezni je dovolj že en sam okužen klop. Velika količina prisesanih klopov naenkrat pa lahko pri živali povzroči pomanjkanje rdečih krvničk. Poznamo več vrst insekticidnih sredstev za preventivo klopnih ugrizov in pritrjevanja. Nahajajo se v obliki kožnega poliva (ampule) ali ovratnice. Večinoma so začitna sredstva kombinirana in delujejo na več vrst insektov hkrati. Tako delujejo hkrati na bolhe in klope ali na bolhe, klope, komarje in peščene muhe. Pozorni pa morate biti na starost vaše živali, saj je mogoče kožne polive zaradi varnostnih omejitev uporabljati za mladičke šele od 7. oziroma 12. tedna starosti dalje, odvisno od tega za katero sredstvo se odločite.
Pri odstranjevanju klopov je pomembno, da mesta pika ne mažete z alkoholom, oljem ali drugimi topili, saj s tem le povečate možnost prenosa bolezni. Najbolje, da klope odstranjujete s pomočjo pincete za odstranjevanje klopov ali ga primete z roko in zavrtite v nasprotni smeri urinega kazalca. Mesto ugriza nato razkužite, klopa pa odvrzite v straniščno školjko. Klopi, ki jih vržemo v naravo ali smeti, preživijo in spet postanejo aktivni, ko se izprazni njihova zaloga hrane. Kadar klopa stiskate, da bi ga uničili, za to uporabite kos papirja. Če se zadek klopa razlije, mesto stika razkužite, saj obstaja možnost okužbe skozi kožo. Ugriz klopa je lahko boleč in povzroča alergijske reakcije, največkrat pa ostane po odstranitvi klopa na mestu pritrditve bulica. Ta ni nevarna in počasi izgine, pri nekaterih živalih ostane tudi do nekaj tednov.
Maša Crček
univ. dipl. biotehnologinja
Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 10:39 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |Komentarji(0)
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |
Datum objave: 28. 02. 2010
"Zima se hvalabogu končno končuje," mnogi porečejo te dni. Vendar ima vsaka stvar tako dobro kot slabo stran. Resda na boljše počutje vpliva že sam pogled na spet zelene griče in gozdove. Sončni žarki, ki nas vsak dan močneje osvetljujejo, v nas vzbujajo veselje. A ravno ta temperaturni preklop nas naredi dovzetnejše za spomladanske prehlade. Zaradi prehlada je več odsotnosti z dela in od pouka kot zaradi vseh ostalih bolezni skupaj. Odrasli v povprečju zbolijo 2 do 4 - krat na leto, otroci pa 6 do 8 - krat.
KRIVI SO VIRUSI
Smrkate, kašljate, vas boli grlo? Morate imeti ob sebi ves čas papirnate robčke? Potem se vas je prav gotovo lotil prehlad. Podobno kot deluje kvarjenje živil, če niso hranjena na hladnem, se tudi v naši okolici ob dvigu temperature mikroorganizmi in virusi začno hitreje razmnoževati. Ker ima vsak svojo optimalno temperaturo, pri kateri najbolje uspeva, je ta čas, ko prihaja pomlad, značilen predvsem za tiste, ki povzročajo spomladanske prehlade.
Prehlad je eden najpogostejših virusnih okužb zgornjih dihal (nos, žrelo, grlo). Povzroča ga več kot 200 različnih vrst virusov. Zaradi njihove številčnosti in raznovrstnosti ter nenehnega spreminjanja nikoli ne postanemo popolnoma odporni proti njim. Zato se lahko vedno znova okužimo in zbolimo. Prehlad običajno poteka v milejši obliki kot gripa. Splošno stanje ni tako prizadeto, telesna temperatura je redko zvišana in bolezenski znaki se začnejo pojavljati počasi: najprej značilna pekoča bolečina v grlu in boleče požiranje, nato zamašen nos, izcedek iz nosu, solzenje oči, pozneje se pojavi še kašelj. Znaki se največkrat pojavijo 2 do 3 dni po okužbi in trajajo 7 do 10 dni.
KAKO SPLOH PRIDE DO PREHLADA
Nos prečisti približno 6 litrov zraka na minuto. Očiščevalni mehanizmi v nosu so zelo učinkoviti pri odstranjevanju različnih tujkov, ki pridejo v nos z vdihanim zrakom. Žal pa niso učinkoviti pri odstranjevanju virusov. Tako lahko že en sam virus lahko povzroči okužbo. Simptomi, ki spremljajo prehlad, se pojavijo po 10 do 12 urah, najmočneje pa so izraženi po 36 do 72 urah.
Na sliki rinovirus, eden najpogostejših povzročiteljev prehlada.
4 NASVETI KAKO SI POMAGAMO
Ljudska modrost pravi, da prehlad traja 7 dni, če ga zdravimo, in teden dni, če ga ne zdravimo. Prehladnih simptomov naj ne bi bilo ni pametno lajšati, ker naj bi pomagali odpraviti prehlad. Pa to res drži? Kihanje in nosni izcedek sta sicer koristna pri odstranjevanju tujkov iz nosu, ne izločajo pa se virusi prehlada, ki se razmnožujejo v nosnih celicah. S kihanjem, kašljanjem in praznjenjem nosu lahko okužimo druge. Zato je bolje poiskati zdravila, ki jih dobimo v lekarni, saj so varna in učinkovita ter izboljšajo naše počutje. Kot vsaka bolezen, pri kateri se ne zdravimo in počivamo, ima lahko tudi nedolžen prehlad hujše posledice. Poglejmo, kaj lahko storimo sami, da se izognemu napredovanju prehlada v boleče vnetje sinusov ali ušes, bronhitis in celo pljučnico, ki je življenjsko nevarna za otroke in starejše.
KDAJ DO ZDRAVNIKA
Maša Crček
univ. dipl. biotehnologinja
KRIVI SO VIRUSI
Smrkate, kašljate, vas boli grlo? Morate imeti ob sebi ves čas papirnate robčke? Potem se vas je prav gotovo lotil prehlad. Podobno kot deluje kvarjenje živil, če niso hranjena na hladnem, se tudi v naši okolici ob dvigu temperature mikroorganizmi in virusi začno hitreje razmnoževati. Ker ima vsak svojo optimalno temperaturo, pri kateri najbolje uspeva, je ta čas, ko prihaja pomlad, značilen predvsem za tiste, ki povzročajo spomladanske prehlade.
Prehlad je eden najpogostejših virusnih okužb zgornjih dihal (nos, žrelo, grlo). Povzroča ga več kot 200 različnih vrst virusov. Zaradi njihove številčnosti in raznovrstnosti ter nenehnega spreminjanja nikoli ne postanemo popolnoma odporni proti njim. Zato se lahko vedno znova okužimo in zbolimo. Prehlad običajno poteka v milejši obliki kot gripa. Splošno stanje ni tako prizadeto, telesna temperatura je redko zvišana in bolezenski znaki se začnejo pojavljati počasi: najprej značilna pekoča bolečina v grlu in boleče požiranje, nato zamašen nos, izcedek iz nosu, solzenje oči, pozneje se pojavi še kašelj. Znaki se največkrat pojavijo 2 do 3 dni po okužbi in trajajo 7 do 10 dni.
KAKO SPLOH PRIDE DO PREHLADA
Nos prečisti približno 6 litrov zraka na minuto. Očiščevalni mehanizmi v nosu so zelo učinkoviti pri odstranjevanju različnih tujkov, ki pridejo v nos z vdihanim zrakom. Žal pa niso učinkoviti pri odstranjevanju virusov. Tako lahko že en sam virus lahko povzroči okužbo. Simptomi, ki spremljajo prehlad, se pojavijo po 10 do 12 urah, najmočneje pa so izraženi po 36 do 72 urah.
Na sliki rinovirus, eden najpogostejših povzročiteljev prehlada.
4 NASVETI KAKO SI POMAGAMO
Ljudska modrost pravi, da prehlad traja 7 dni, če ga zdravimo, in teden dni, če ga ne zdravimo. Prehladnih simptomov naj ne bi bilo ni pametno lajšati, ker naj bi pomagali odpraviti prehlad. Pa to res drži? Kihanje in nosni izcedek sta sicer koristna pri odstranjevanju tujkov iz nosu, ne izločajo pa se virusi prehlada, ki se razmnožujejo v nosnih celicah. S kihanjem, kašljanjem in praznjenjem nosu lahko okužimo druge. Zato je bolje poiskati zdravila, ki jih dobimo v lekarni, saj so varna in učinkovita ter izboljšajo naše počutje. Kot vsaka bolezen, pri kateri se ne zdravimo in počivamo, ima lahko tudi nedolžen prehlad hujše posledice. Poglejmo, kaj lahko storimo sami, da se izognemu napredovanju prehlada v boleče vnetje sinusov ali ušes, bronhitis in celo pljučnico, ki je življenjsko nevarna za otroke in starejše.
- Najpomembnejši so počivanje, pitje veliko toplih tekočin in uživanje vitamina C.
- Prav tako je pomembno, da si redno umivamo roke in krepimo imunski sistem. Stabilnost zdravja dosežemo s pravo mero vsakodnevnega gibanja, počitka ter uživanjem sadja in zelenjave.
- In naj vas prvi topli sončni žarki ne zavedejo, da bi pospravili zimska oblačila v zadnji del omare. Že stare mame so govorile, da je potrebno spomladi čim dlje nositi dolge rokave - ta nasvet ni ravno iz trte izvit. Kadar nam je vroče na soncu, se hitro spotimo, nato pa nas nenadoma premrazi v senci. Poskrbite tudi, da v deževnih dneh ne boste imeli mrzlih ali mokrih nog, saj raziskave potrjujejo, da imate zaradi prezeblih nog in premraženosti kar dvakrat več možnosti za prehlad.
- Prezračevanje bivalnih prostorov je prav tako dobra ideja, četudi ne živite v prostorih, kjer se vlaga rada zadržuje.Vlažna stanovanja so lahko odlično gojišče za raznovrstne bakterije, zato poskrbite, da bodo vsi bivalni prostori redno zračeni, četudi je zunaj hladno.
KDAJ DO ZDRAVNIKA
Nujno morajo obiskati zdravnika starejši od 65 let, dojenčki in mlajši otroci ter nosečnice in doječe matere. Obisk pri zdravniku je potreben tudi:
- kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot 7 dni,
- pri zvišani telesni temperaturi, ki traja več kot 3 dni,
- kadar težko dihamo in požiramo,
- pri hujših bolečinah v grlu, ki trajajo več kot 3 dni, ali kašlju, ki traja več kot 7 dni,
- pri glavobolu in bolečinah v predelu sinusov,
- pri bolečinah v ušesih.
Maša Crček
univ. dipl. biotehnologinja
Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 07:37 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |Komentarji(1)
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |
Komentarji:
NASVETI TETE PEHTE
Dodajamo še prispevek "Tete Pehte" - članice spletnega foruma Dramlje, ki opisuje kako si z naravnimi napitki očistimo telo in se s tem zavarujemo pred spomladansko utujenostjo, ki je značilna za to obdobje.
UREDNIŠTVO
Avtor: Gost
objavljeno ob 16:19, 28. 02. 2010 | Povezava | |
Datum objave: 27. 02. 2010
Na namiznoteniškem turnirju, v organizaciji ŠD Šedina, se je pri moških pomerilo 22 tekmovalcev. Bistveno manjša udeležba je bila pri ženskah, tekmovalo je le 5 udeleženk.
VODI VS JARMOVEC PRED VODULANI...
Turnir že od lanske sezone spada pod okrilje prireditve Turnir vaških skupnosti (TVS), zato je točkovanje za TVS potekalo po skupinah. Trenutno z 27- timi točkami vodi VS Jarmovec, z točko manj ji tesno sledi VS Vodule, na tretjem mestu pa VS Laze z izkupičkom 23 točk.
KORITNIK DRUGIČ ZAPORED NEPREMAGLJIV
Precej vznemirljiv je bil sklepni del pri moških; za tretje mesto sta se najprej pomerila Zorič in Jakopin, slavil je slednji. V finalu pa se ni dal lanski zmagovalec Koritnik, ki je suvereno premagal ponkovško namiznoteniško starosto Miha Štora, kateri je sicer že slavil zmago v letih 2006 in 2007, tokrat pa se je moral zadovoljiti "le" z drugim mestom.
UTRINEK Z NAPETEGA FINALNEGA DVOBOJA KORITNIK - ŠTOR
Najboljši trije v moški kategoriji:
1. Iztok Koritnik
2. Miha Štor
3. Robert Jakopin
Najboljše tri v ženski kategoriji:
1. Marjeta Štor
2. Mira Cverle
3. Tina Gorečan
Za več informacij o rezultatih in ogled fotografij z turnirja kliknite TUKAJ.
Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 20:58 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |Komentarji(0)
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |
Datum objave: 26. 02. 2010
Med glasbenimi ustvarjalci iz našega kraja, je med bolj prepoznavnimi gotovo Lea Zgonec, še posebej med mladimi. Je vokalistka, ki je več let sodelovala v celjski rock zasedbi Bor & the Young Ones; leta 2005 so koncertirali tudi v Dramljah.
Pred meseci pa se je Lea pridružila novi skupini, z sicer ne ravno pomenljivim imenom "Čist Mim", a v resnici so precej bolj perspektivni kot navaja ime. Prvo večjo javno promocijo bodo doživeli to nedeljo - 28. februarja, v nacionalkini oddaji NLP - Glasbiator, v kateri predstavljajo mlade, še neuveljavljene glasbene skupine. V živo bodo zaigrali svoj avtorski komad in se tako prvič predstavili širši publiki. 
LEA ZGONEC
Če želite glasovati zanje, lahko to storite preko svojih mobitelov; od nedelje ko bo oddaja na sporedu, pa do srede 3. marca. Za več informacij poglejte njihovo spletno stran in na spletno mesto oddaje, kjer boste izvedeli tudi vse o glasovanju.
Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 20:45 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |Komentarji(1)
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti |
Komentarji:
Komentar brez naslova
ZA SKUPINO ČIST MIM LAHKO GLASUJETE OD DANES (28.2.2010) DO SREDE 3. MARCA.
TO STORITE PREKO SMS SPOROČILA NA ŠTEVILKO 3000, napište pa NLP 2
(cena sms-a je 10 centov)
UREDNIŠTVO
Avtor: Gost
objavljeno ob 17:09, 28. 02. 2010 | Povezava | |
zdaj pa dovolj
, imam resno delo
, grem na tečNaj 